Našo jesensko ekskurzijo, ki smo se je udeležili dijaki trienija tehniškega pola iz Gorice, je v sodelovanju z Zavodom za šolstvo omogočilo Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Organizirala jo je pedagoška svetovalka Andreja Duhovnik, za kar se ji iskreno zahvaljujemo, saj smo tako spoznali še en kotiček matične domovine.
Startali smo zgodaj; pot nas je peljala v Idrijo, kjer smo si ogledali rudnik živega srebra in se seznanili z več kot petstoletno zgodovino njegovega delovanja. Zelo kompetentni vodiči so nas spremljali v Antonijev rov, ki je eden najstarejših ohranjenih v Evropi, iz katerega so pridobili več kot osmino živega srebra v svetovnem merilu.
Živo srebro se v idrijskem rudniku pojavlja v dveh oblikah, kot samorodno in v obliki rdečega živosrebrovega sulfida, imenovanega cinabarit. Tudi mi smo lahko videli na steni bleščeče kapljice samorodnega živega srebra. Prvi raziskovalci so ga poimenovali “gorski sok”.
Po obisku rudnika smo se sprehodili po mestu, kjer smo si ogledali stavbo prve realke, najstarejšo cerkev in mlin.
V spremstvu prijaznega vodiča smo se po tipičnemu slovenskem kosilu podali še k partizanski bolnici, ki se nahaja v skriti soteski Pasice v Dolenjih Novakih pri Cerknem. To je bil najzanimivejši del našega izleta, ki nam bo ostal v spominu kot nekaj enkratnega in na meji mogočega.V barakah ene redkih tovrstnih bolnic, ki je dobila ime po zdravnici in upraviteljici dr. Franji, se je med vojno zdravilo več kot 500 ranjencev. Franja je imela tudi bunkerje in lastno obrambo.
Leta 2007 je povodenj vse barake, razen ene, skoraj popolnoma uničila in odnesla tudi večino originalne opreme. Barake so danes popolnoma rekonstruirane.
V Gorico smo se vračali po drugi poti, in sicer po Soški dolini.
Petra Marassi, 5.razred Ž.Zoisa
