Profesorji in dijaki Slovenskega šolskega centra smo bili deležni zanimive in ganljive predstave Rifiuto la guerra – Odklanjam vojno, zgodovinarja Piera Purinija. Purini ali Purič, kot se včasih rad sam poimenuje, je avtor glasbeno zgodovinske predstave, ki govori o prvi svetovni vojni iz zornega kota tistih, ki si vojne niso želeli. Predstava je sestavljena iz predavanj o zgodovinskih dogajanjih, iz diapozitivov in iz glasbenih utrinkov, v katerih se vrstijo miroljubne in antimilitaristične pesmi s celega sveta.
Sprva nam je Piero pripovedoval o skritih vzrokih vojne, ki so bili predvsem kolonialistični in ekonomski. Nato je predstavil znane Evropejce kot npr. Bertranda Russella in Alberta Einsteina, ki sta se skušala zoperstaviti vojnemu klanju. Russell je zaradi svojih pacifističnih idej celo pristal v zaporu.
Nedolžne žrtve, ki so največ pretrpele v prvem svetovnem spopadu, so bili navadni vojaki. Lakota, pomanjkanje in trpljenje jih je spravljala v obup, tako da so večkrat poskušali zapustiti fronto in bojno polje. Prišlo je do množičnega števila dezerterjev na vseh straneh vojnih spopadov. Zaradi tega jih je sodna oblast preganjala in obsojala na smrtno kazen (pour l’exemple) kot opozorilo vsem ostalim.
Argument, ki se ga je dotaknil Purini, je še vedno aktualen, kajti trenutni vojni spopadi so rezultat ekonomskih in egoističnih interesov svetovnih velesil, ki sploh ne poslušajo pacifiste in miroljubna gibanja.
Predstava je pritegnila dijake, ki so poslušali uporniške pesmi in si ogledali diapozitive, ki so prikazovali beg vojakov in porušena mesta ter vasi. Poslušali smo pesmi kot npr.: Le Deserteur, I didn’t raise my boy to be a soldier, Oj Doberdob, slovenskih fantov grob, O Gorizia tu sei maledetta in gledali slike porušene Gorice, Doberdoba in Štandreža.
Puriča, ki je igral saksofon, so spremljali še Olivia Scarpa na fagotu, pevec Paolo Venier, Aljoša Štarc na klavirju in Sandi Volk, ki je prikazoval diapozitive. Po skoraj dveurni predstavi smo zapustili avditorij šolskega centra, polni občutkov, ganjeni in s priokusom grenkobe.
