Maja meseca se je zavod J.Vega odpravil na zanimiv poučni izlet v Bologno na ogled tovarne motorjev Ducati. Za ta obisk se je prof. Ferfoglia trudil že leta, kajti število mest je omejeno in čakalna vrsta šol in skupin, ki si želijo ogledati celoten kompleks zelo dolga.
Dospeli smo v Bologno, Borgo Panigale ob 8.30 in s pomočjo vodiča vstopili v hale kompleksa Ducati. Prijazen in izobražen vodič nas je najprej popeljal v Ducatijev muzej, kjer smo si ogledali zgodovino tovarne. Začetki so bili namreč skromni in niso še predvidevali izdelavo motorjev. Na začetku so se ukvarjali z radijskimi aparati in tiskalnimi stroji, šele nato so prešli na motorje. Ducati je bil v ponos Italije že od vsega začetka saj z določenimi motorji so večkrat osvojili hitrostni rekord ter zgradili motor, ki je bil med najmočnejšimi na svetu. Muzej se je zaključil z ogledom najmodernejših motorjev, ki tekmujejo na prvenstvu Moto GP vključno z motorjem Caseya Stonerja, s katerim je leta 2007 osvojil naslov svetovnega prvaka.
Drugi del obiska se je odvijal v Ducatijevem laboratoriju fizike. Dijaki so z določenimi poizkusi na lep in privlačen način še enkrat spoznali kaj je sila, trenje, vrtilni moment, gibalna količina, pospešek in kje te fizikalne veličine pridejo v poštev pri vožnji z motorjem. Vodič je še obrazložil zgradbo bencinskega motorja, kako delujejo prestave tako, da so dijaki v praksi razumeli pomen teoretičnih pojmov, ki jih študirajo v šoli.
Pouku zgodovine in fizike je sledil ogled tovarne kjer se v resnici rodi dirkalni motor Ducati. Videli smo kako delavci na tekočem traku sestavljajo motor od začetnega okvirja kateremu dodajo motor, sedlo, elektroniko in vse ostalo do končnega izdelka, ki ga testirajo v posebni sobi. Vsi smo z navdušenjem gledali vse te procese in motorje tako da je nekdo med nami dejal: „Uau, kako lepo bi bilo delati tukaj!“. Par minut kasneje pa ga je zdramil stavek delavca, ki je s prijaznim nasmehom prišepnil: „Ragazzi studiate, che non vi tocchi lavorare in fabbrica“. Vsekakor tovarna Ducati ima enoizmenski urnik dela od 8-8.30 ure pa tja do 17-17.30 ure za vse zaposlene. Tudi kvaliteta motorjev je zelo visoka kajti vsak motor ki zapusti tovarno je pretežno ročno izdelan.
Po končanem ogledu tovarne smo se polni vtisov podali do trgovine s spominki in do središča Bologne. Ostalo nam je še malo časa, zato smo si na hitro ogledali trg Piazza Grande, stolnico Sv. Petronia in stolpa Asinelli ter Garisenda. Zvečer smo se vrnili v Gorico utrujeni a veseli ter z obljubo, da bomo tako lepe in poučne izlete še ponovili.
Nikolaj Devetak
