Izlet v Trst

Dijaki prvih razredov tehniške smeri smo si v sklopu projekta Sprejem prvošolcev ogledali Gorico in Trst. Namen projekta je bil, da so dijaki bolje spoznali mesti, njune slovenske ustanove in znamenitosti. Projekt smo začeli prvi teden pouka, zaključili pa smo ga v soboto, 13. oktobra, ko smo šli na izlet v Trst ob priliki Barkovljanke. Spremljale so nas profesorice Bello, Smotlak in Valentinčič.

V Trst smo se pripeljali z vlakom, ne vsi seveda, ker so nekateri učenci, ki stanujejo blizu Trsta, šli do mestnega centra z avtobusom. Zbirna točka je bila na trgu pred železniško postajo. Tam smo si ogledali bronasti kip cesarice Elizabete (Sissi), ki je bila avstrijska cesarica v 19. stoletju. Nato smo se ustavili v Narodnem domu, ki ga je načrtal arhitekt Max Fabiani. Izvedeli smo, da so ga fašisti pred drugo svetovno vojno sežgali. Ogledali smo si tudi progo tramvaja Trst–Opčine, Knjižno središče 360°, kjer smo listali otroške knjige, sodno palačo, sinagogo, ki je ena izmed največjih v Evropi, in kavarno San Marco. Posebno pozornost smo posvetili slovenskim ustanovam v Ul. Cicerone (SDGZ), Ul. sv. Frančiška (SKGZ, NŠK, SPDT) in Ul. Donizetti, kjer se nahaja Slovenska prosveta. Po glavnih mestnih ulicah smo šli do Ponteroša, kjer je srbska pravoslavna cerkev, in vanjo stopili. Cerkev je bogato okrašena. Nato smo si ogledali rimski amfiteater, Zoisovo rojstno hišo in trg Zedinjene Italije. Šli smo do stojnic na nabrežju ob priliki Barkovljanke in imeli kratek čas za malico. Ob 13. uri smo se vrnili na postajo.

Naši občutki ob koncu izleta so pozitivni. Ekskurzija je bila poučna, zabavali smo se in uživali skupaj s profesoricami.

 

Dijaki 1. Vega

 

 

 

Izlet v Trst se je začel na železniški postaji v Gorici. Tam sem skupaj s sošolci stopila na vlak. Pot  ni bila pretirano dolga in že med vožnjo se je med drevesi razprl čudovit pogled na morje.

Ko smo izstopili iz vlaka, smo si najprej ogledali kip cesarice Elizabete pred železniško postajo, ob njem nam je profesorica Smotlak pripovedovala o njegovi zgodovini. To se mi je zdelo zelo poučno. Pot smo nadaljevali po ulicah Trsta ter se ustavljali ob pomembnih ustanovah, kot so: Narodni dom, slovenska knjigarna, tržaško sodišče, sinagoga, Narodna in študijska knjižnica ter srbska pravoslavna cerkev.

Pred Narodnim domom je bilo zelo hrupno, saj stoji tik ob cesti, ki je polna avtomobilov. Zaradi tega se skoraj nisem mogla zbrati in poslušati profesorice. Narodni dom v Trstu je še danes zelo pomemben, saj v njem spet delujejo slovenske ustanove, kot npr. oddelek za mlade bralce Narodne in Študijske knjižnice.

Ko sem vstopila v slovensko knjigarno, sem dobila prijeten občutek. Bila je zelo majhna, a vseeno dovolj velika, da smo vsi lahko stopili vanjo. Bila je lepa in urejena ter imela je prav poseben kotiček za male otroke. Tam mi je bilo zelo všeč, saj imam tudi sama zelo rada knjige in srečna sem, ko jih berem.

Med sprehodom smo se tudi nekaj minut ustavili pred sodiščem. Izvedela sem, da je za njim tudi zapor. Takoj sem se spomnila na goriško sodišče, ki ga ravno tako ima.

Ko smo prispeli do sinagoge, me je ta zelo navdušila s svojo velikostjo in arhitekturo. Videli smo samo zunanjost stavbe, a se mi je kljub temu zdela veličastna. Lahko si samo predstavljam, kako lepa je njena notranjost. Ob sinagogi leži kavarna San Marco, iz katere je kar dišalo po odlični kavi. Nakar smo imeli nekaj prostega časa, ki je minil kar hitro. Ogledali smo si ulične trgovinice in posedeli smo na klopcah.

Ko smo se odpočili, smo se napotili proti srbski pravoslavni cerkvi. Všeč so mi bili njeni pozlačeni okraski in poslikave. Kmalu za tem smo se sprehodili do rimskega gledališča, nato do Zoisove rojstne hiše in še do glavnega trga v Trstu, od koder smo lahko od daleč videli morje, ki je lesketalo v soju sonca. Na koncu smo si ogledali še jadrnice, ki so bile privezane na obalo. Vedeli smo, da se pripravljajo na nedeljsko Barkovljanko. Na pomolih se je trla velika množica ljudi, med njimi je bilo veliko gledalcev, obiskovalcev, turistov ter nekaj ekip, ki so se pripravljale na regato.

Mislim, da je bil izlet v Trst zelo zanimiv in sploh ne dolgočasen. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno: včasih je le popihal tržaški veter, vendar je ta hitro prenehal. Želim si, da bi imeli še veliko takih izletov, saj se z njimi tudi naučim marsikaj novega.

 

Kaja Abramić, 1. UFM Žige Zoisa