Hekerstvo

Zavod za informatiko in telekomunikacije “J. Vega” je ponovno obiskal bivši dijak Andrej Rosano, ki se profesionalno ukvarja z varnostjo informacijskih sistemov. Za njegove usluge, ki sodijo v sam svetovni vrh programerjev, se nanj obračajo iz vseh strani sveta. Obisk je bil v resnici druga lekcija hekerstva, saj so se z Rosanom dijaki srečali že v lanskem šolskem letu. Srečanja z izvedencem v informatiki nameravajo na zavodu Vega prirejati tudi v prihodnosti. Že na prvem srečanju je Rosano obrazložil dijakom, da je heker le računalničar, ki se ukvarja z intelektualnim izzivom iskanja pomanjkljivosti informacijskih sistemov. Svoje  znanje in izkušnjo lahko uporabi v dobre ali slabe namene, odvisno je le od izbire posameznika.
Rosano je solastnik podjetja Inverse Path s sedežem v Trstu, ki zaposluje tri osebe. Ko pri Inverse Path najdejo pomanjkljivost v informacijskem sistemu, lastniku sistema predlagajo rešitev. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2005 in nudi svetovanje in podporo v zvezi z informacijsko varnostjo. Tokrat se je predavanje začelo z opisom nastanka prvih računalnikov, ki so bili v resnici teminali. Terminal je enota sestavljena samo iz ekrana in tipkovnice. Ni sposobna računskih operacij, z njo lahko posredujemo podatke in programe oddaljenemu računalniku. Ko je informacije obdelal, je računalnik informacije vračal terminalu, ki jih je prikazoval. Tu, kjer se podatki prenašajo med terminalom in računalnikom, je varnostno najobčutljivejša točka v katero se lahko vrine heker.
Danes takih terminalov ne uporabljamo več, saj so vse enote s tipkovnico in ekranom že samostojni računalniki. Varnost podatkov pa ostaja odprto vprašanje, ker katerikoli program, ki se izvaja na računalniku, se obnaša kot virtualni terminal. Da bi dijakom bolje obrazložil virtualne terminale se je gost osredotočil na osnove komunikacij, ki potekajo v notranjosti računalnika. Kot primer je uporabil preprost program ki preverja pravilnost uporabniškega gesla ob vstopu v operacijski sistem. Heker, ki skuša prelisičiti tak program ima na razpolago samo kodo zapisano v strojnem jeziku, ki ga razume samo računalnik. S posebnim programom, dizasemblatorjem, ga je spremenil v seznam ukazov zapisanih v zbrinem jeziku ali asemblerju. Na tak način je postalo razumljivo, s katerimi ukazi sistem vpraša uporabnika za geslo in kako program upravlja s pomnilnikom in s podatki. Med te sodi tudi pravilno geslo s katerim sistem primerja besedo, ki smo jo vnesli ob poskusu vstopa. Hekerju uspe vdor v program ali sistem, ko izkoristi pomanjkljivosti ali napake v prej omenjeni kodi. Temu pravimo crack-iranje programa. To je cilj programov, ki jih najdemo po spletu in jim pravimo crack ali patch in ki nam omogočajo igrati videoigrico ali uporabljati program, ki ga nismo kupili in za katerega nimamo vstopnega gesla ali kode.
Predavanje je bilo na začetku v dosegu vseh dijakov a počasi je postajalo  zahtevnejše. Ko je postajalo težje razumljivo za dijake prvih razredov je postajalo zanimivejše za dijake zadnjih razredov. Tako je iz srečanja vsak odnesel kaj in poglobil svoje razumevanje zapletenega sveta kot je računalniški. Po več kot dveh urah neprekinjenega predavanja je med slušatelji vladalo iskreno občudovanje do dela in uspehov bivšega dijaka zavoda Vega, ki se je zlilo v dolg aplavz.