Memorial Jožice Mikulus skozi moje oči

Že na predvečer tekmovanja sem pripravila torbo s čevlji in ostalo opremo. Tako sem zjutraj imela vse urejeno in komaj čakala na tekmo, ki se je bom udeležila. Pripravila sem si malico in vodo. Odpravila sem se proti šoli, od koder sem nadaljevala proti stadionu. Po poti sem srečala sošolce in profesorje, ki so bili namenjeni na isti dogodek.

Na stadionu smo se posedli in pogovorili. Profesorji so nam razložili, kako bo tekmovanje potekalo in s katerimi tekmami  se bo memorial pričel. Najprej smo tekmovali v štafeti. Nanjo sem se pripravila z ogrevanjem. Po dvajsetih minutah so vse ekipe odšle na atletsko stezo pripravljene. Najprej smo tekmovali prvi letniki, nato še ostali. Glavno tekmovanje se je dogajalo med licejskim in našim tehniškim polom. Ves dan nas je grelo sonce, in nekateri so to izkoristili za sončenje. Ogledali smo si vse tekme, ki so se dogajale. O njih smo se pogovarjali in se jim tudi nasmejali. Dan se je hitro zaključil, na koncu pa so bili zmagovalci tudi nagrajeni. Vsem smo zaploskali. Nato so nam profesorji dovolili, da gremo domov. Pozdravili smo se in odšli vsak po svoje. Ko sem prišla domov, sem bila zelo utrujena, zato sem odhitela kar pod tuš. Noge so me bolele še dva dni, ampak na koncu koncev mi je bilo lepo.

 

Gloria Manias 1.T